174. Vo toa, navistina, ima znamenie. No, mnozinstvoto od niv se nevernici.
175. I Gospodarot tvoj, navistina, e Onoj koj e Silen i Somilosen!
176. I `itelite na Ejka gi smetaa za la`ni pejgamberite.
177. Koga [uajb im re~e: “Nema li da bidete bogobojazlivi?
178. Jas sum, navistina, pejgamber va{ doverliv.
179. Pa, pla{ete se od Allah i bidete mi poslu{ni!
180. I jas ne baram od vas za toa nagrada; nagradata moja e kaj Gospodarot na svetovite!
181. I merete na vaga i ne bidete me|u kradlivcite!
182. A na kantarot merete pravedno!
183. I ne skratuvajte im gi na lu|eto stvarite nivni i ne {irete po zemjata bezredie!
184. Pla{ete se od Onoj koj ve sozdade, vas i pokolenijata odamne{ni!”
185. Rekoa: “Ti si, navistina, eden me|u opsednatite!
186. Ti si samo nam sli~en ~ovek, i nie te smetame za eden od la{kovcite.
187. Odredi da padne neboto vo par~iwa vrz nas, ako si me|u iskrenite!”
188. Lut re~e: “Gospodarot moj najdobro go znae ona {to go rabotite.”
189. Pa go smetaa za la{ko i na denot obla~en gi snajde kazna. Taa kazna se slu~i, sekako, na den golem.
190. Da, vo toa ima znamenie. No, mnozinstvoto od niv se nevernici.
191. Gospodarot tvoj, navistina, e Onoj koj e Silen i Somilosen!
192. Toa e Kur’anot {to go objavi Gospodarot na svetovite;
193. go objavi Xibril doverliv
194. vo srceto tvoe za da bidete me|u opomenuva~ite,
195. na jasen arapski jazik!
196. Toj e spomenat, sekako, vo knigite odamne{ni.
197. Neli im e znamenie toa {to za nego znaat u~enite od sinovite Izrailovi?
198. A Nie da go objavevme na nekoj stranec,
199. koj }e im go ~ita{e ne }e veruvaa vo nego.
200. I ete, taka Nie go vnesuvame vo srcata na silnicite.
201. Ne veruvaat vo nego s# dodeka ne ja vidat kaznata bolna,
202. pa, taa }e im dojde odnenade`, nema ni da ja usetat;
203. pa }e re~at: “]e ni se dade li mala prilika?”
204. Baraat li kaznata Na{a da im dojde pobrzo?
205. [to misli{, ako gi ostavime da u`ivaat so godini,
206. a potoa da im dojde ona so {to im se zakanuva?
207. Ni{to ne }e im ostane od ona vo {to u`ivaa!
208. Nie nieden grad ne uni{tivme a vo nego da nemaa opomenuva~i,
209. kako Opomena, za{to Nie ne bevme nepravedni,
210. i Opomenata ne ja objavuvaat {ejtanite;
211. ne treba a i ne mo`at toa da go napravat:
212. oddale~eni se, navistina, od opomenata nejzina.
213. I ne povikuvaj se na drug bog, osven na Allah. Ta, }e bide{ me|u kaznetite!
214. I opomeni ja rodninata tvoja, najbliskite!
215. I spu{ti gi kriljata tvoi kon vernicite koi te sledat!