Türkçe
English
العربية
Pyccĸий
français
Deutsch
Español
italiano
中文
日本語
Қазақ
Кыргыз
o'zbek
azərbaycan
Türkmence
243. Neli gi vide onie koi gi napu{tija domovite svoi, pla{ej}i se od smrtta, a bea iljadnici, koga Allah im re~e: ''Umrete!'', a potoa gi o`ivi. Allah, navistina, poseduva dobrotija kon lu|eto! No, mnozinstvoto na lu|eto ne se zablagodaruvaat!
244. I borete se na Allahoviot pat i znajte deka Allah, navistina, e Slu{a~ i Znalec!
245. Onoj koj }e mu pozajmi na Allah - pa, Allah vo izobilie }e mu zgolemi. Allah skratuva i izobilie daruva. Nemu }e Mu se vratite!
246. Neli gi vide kako golemcite me|u sinovite Izrailovi po Musa mu vozvratija na pejgamberot svoj: “Isprati ni vladar, pa da se borime na Allahoviot pat!” Re~e: “Vie, mo`ebi, ako vi e borbata propi{ana, nema da se borite!” Rekoa: “Zo{to da ne se borime na Allahoviot pat? I nie samite i sinovite na{i, isterani sme od domovite.” I bidej}i im be{e propi{ano da se borat - se otka`aa, osven malkumina od niv. A Allah gi znae nepravednite!
247. I pejgamberot nivni im re~e: “Allah za vladar, navistina, Taluda vi go isprati!” Tie rekoa: “Toj li da vladee so nas, a nie imame pogolemo pravo na vladeewe od nego? Nemu ne mu e dadeno bogatstvo golemo.” Re~e: “Allah, navistina, go odbra me|u vas i go osposobi so izobilie na znaewe i so mo} telesna. A vlasta Allah ja dava komu saka.” Allah e Neizmeren i Znalec!
248. Pejgamberot nivni im re~e: ''Znak za negovata vlast e toa {to }e vi donese kov~eg vo koj }e se najde smirna od Gospodarot va{ i ostatok od ona {to go ostavi semejstvoto na Musa i semejstvoto na Harun; kov~egot - melekite }e go donesat. Za vas vo toa, navistina, ima znamenie, samo ako ste vernici!''
249. I bidej}i Talud ja izvede vojskata, re~e: “Allah }e ve isku{a so reka. Koj }e se napie od nea - ne e moj, a koj }e se vozdr`i - moj e, ako so {epa zafati od vodata.” Pa, se napija od vodata samo nekolkumina. I bidej}i toj i nemu vernite ja pominaa rekata, rekoa: “Nie denes nemame mo} da mu se sprotistavime na Xalut i na vojskata negova. “ A onie koi, sekako, imaa na um deka }e se sretnat so Allah, rekoa: ''Kolkupati mali vojski pobeduvaa, so odobruvaweto na Allah, golemi vojski!?'' Allah e so trpelivite!
250. I bidej}i mu se pribli`ija na Xalut i na vojskata negova, rekoa: ''Gospodare na{, daj ni trpenie, zacvrsti gi ~ekorite na{i i pomogni ni protiv narodot neverni~ki!''
251. I tie so odobrenieto na Allah gi sovladaa. I Talud go ubi Xaluta. I Allah mu dade i vlast i mudrost, i go pou~i vo ona {to go saka{e. I da ne e Allahovoto ednozadrugo spre~uvawe na lu|eto, na zemjata bezredie }e se sozdade{e. No, Allah poseduva dobrina kon lu|eto!
252. Ete, toa se Allahovi ajeti koi vistinski ti gi ka`uvame. I ti si, navistina, eden me|u pejgamberite!